Ko na mesto, kjer žival boli, položimo Polarix, bolečina pojenja in sčasoma izgine. To nam tudi pokaže s svojim obnašanjem. Mnogim živalim to močno pomaga in hočejo imeti Polarix vedno ob sebi. Predvsem ostarele živali lažje prenašajo starostne tegobe; manj ali sploh jih ne boli, imajo več energije, so živahnejše in lažje počivajo in spijo.

Zelo jim pomagamo, ko jim Polarix obesimo okrog vratu. Uporabimo priloženo bombažno vrvico, ki ne moti delovanja Polarixa in energijskega polja okrog vratu. Lahko pa ga položimo tudi na njihovo ležišče. Same ga pogosto premaknejo tako, da jim najbolje dene. In nič nenavadnega ni, če si Polarix prilastijo in ne pustijo, da jim ga odstranimo. Če imamo več živali, naj ima vsaka svojega, da ga ni treba nobeni jemati. Sicer pa isti Polarix uporabljamo po potrebi za vse živali. Ne nazadnje v težavah pomaga tudi nam ljudem.

Ko Polarix položimo na čakro, »steče« v telo več prane. Če živali to prija, smo storili veliko, da ne bo zbolela. Če ji ne prija, Polarixa ne polagamo na izbrano čakro. Poskusimo na več čakrah. Da bi povsem zavarovali žival pred boleznijo, ga polagamo na vse čakre.

Dotok več prane lahko žival tudi vznemiri. Zato začnemo počasi, najprej ga polagamo za nekaj minut. Posebno skrbni moramo biti pri polaganju na glavo. Polaganje ponovimo večkrat na dan. Če pa vidimo, da več prane živali prija, podaljšamo čas ali pa ga kužku obesimo kar okrog vratu.

Znanstvena podlaga Polarixa
Polarix je originalni povzetek polarizacijske antene ruskega znanstvenika, zdravnika in iznajditelja dr. Georgesa Lakhovskega (1868–1942). Ob pomoči Nikole Tesle je anteno zasnoval kot ključen del naprav, s katerimi so v bolnišnicah pred razcvetom kemije uspešno in poceni zdravili tudi najhujše bolezni. Polarix je periodična logaritemska antena, ki iz okolja zajema in zgosti življenjsko energijo ali prano, kar celice prisili v zdravo nihanje, v samozdravljenje. Ne seva in ni magnetiziran. Deluje po načelih fizike in ne kemije. Nima nobenih stranskih učinkov.